Napovednik Memoriala Mateja Grabnarja

Celega četrt stoletja je tega, ko se je v Sloveniji naselila biljardistična mrzlica, tedaj resda še v plenicah, kar se tiče športne discipline tega razvedrila. Zadela je tudi mene, ki sem imel devet let. Igra, ki smo jo sprva igrali, se je imenovala »kmečka osmica«, in ta se igra še danes po raznih lokalih s šestčeveljskimi mizami na žetone in z večjo belo kroglo. Cilj igre je sicer pri obeh osmicah, kmečki in mednarodni, enak: pospraviti vseh sedem lastnih krogel (polnih ali »štrah«) in si s tem priboriti pravico do zmagovite potopitve črne. Vendar pa je nekaj pravil pri kmečki osmici pravzaprav skreganih z zdravo kmečko pametjo, kajti prekrški se ne kaznujejo s tem, da bi nasprotnik lahko poljubno prestavil belo kroglo, tako kot je to urejeno pri mednarodni verziji, in se celo nagrajujejo, saj je z njimi mogoče otežiti nasprotnikov položaj.
Že kar kmalu so se pojavili posamezni igralci in ljubitelji, ki so bili preveč nadarjeni, da bi se še zadovoljili s takimi nefer pravili. Med njimi sta bila najbolj opazna Jonas Žnidaršič (Ž.) in Miško Grabnar. Jonas je bil tisti, ki prenesel na naša tla kompletno znanost prave igre. Govorim o pravilih športnih disciplin, osmice (8-ball), devetke (9-ball) in štirinajstice (straight pool); o osnovah tehnike udarca, vožnje z belo, taktike in strategije. Napisal je celo knjigo, mislim, da se je imenovala »Dober biljard«. Z mojim očetom sta imela biljardnico Desetka na Miklošičevi. Žal se je Jonas, čigar delovanje v prid biljarda je bilo kot nezadržna plima, prekmalu umaknil, pritegnile so ga pač druge reči, drugi izzivi.

Pravi vihar pa je v slovenskem biljardu povzročil praktik Matej »Miško« Grabnar, mlad fant, ki je bil za ta šport tako nadarjen, da mu tedaj ni bilo para. Z intuitivno genialnostjo je lahko igraje izvajal vse tisto, kar je Jonas osvajal s študiozno natančnostjo in drilom. V tistih nekaj kratkih letih je zavladal na slovenski sceni. Mnogi biljardisti še danes vedo zanj, kajti legende o njegovih mojstrovinah, o njegovem talentu, njegovi igralski in vsakršni drznosti, živijo in gredo od ušes do ušes in iz roda iz rod. V časih, ko je zapečkarska Slovenija še igrala »ta kmečko«, je Miško kot eden prvih Slovencev dejansko osvojil Osončje biljardnih devetih planetov – govorim o devetčeveljski, se pravi standardni tekmovalni turnirski mizi, ki je stala, menda sploh prva pri nas, v biljardnici pokojnega Staneta Demšarja v Črnučah, Pri Bucotu se ji je reklo (dokler mlajši Demšar, Buco, ni odrasel v Matjaža, ki je tudi dandanes eden najboljših naših biljardistov).

Res je, da Miško in Jonas nista bila edina. Bili so tu še recimo Stane Demšar, Janez Pavlovič »Garfield«, Bojan Semenič, mlada dvojčka Erčulj, še mlajši jaz, v Mariboru promoter Milan Vnuk in Ismet Čukaj, ki je osvojil prvo slovensko medaljo na MEP leta ???, v Ljubljani promotor in šef Boss kluba Marko Gestrin , ki je »uvozil« prvega tujca, znamenitega Šandorja Tota, ki tudi letos nastopa pri nas – a vseh skupaj nas je bilo vendarle premalo, da bi lahko postavili na noge športno organizacijo, ki bi nudila strukturno zaledje disciplinam, turnirjem, prvenstvom, metodičnim prodorom v tujino.

Na vse to je bilo treba počakati še kar precej let. Zakon narave je res tak, da »iz malega raste veliko«, vendar ne kar čez noč. Miško Grabnar, ki mu je v biljardu uspevalo tako rekoč vse, ne da bi mu bilo treba k Jonasu »v šolo«, je tudi sicer živel spontano in impulzivno, goreč kot sijajna pršeča bengalska sveča, a še pred petindvajsetem letom je nesmiselna prometna nesreča ugasila njen stenj. Umrl je, ne da bi slutil, da bo dediščina njegove igre veleturnir, organiziran v spomin nanj.

Nismo ga pozabili. Že leta 1997 smo priredili Prvi Grabnarjev memorial, seveda v devetki, ki je bila Miškotova najljubša disciplina. (Tistim med vami, ki bi radi igro spremljali, pa vam je neznana, naj na kratko pojasnim, da je v tej disciplini spočetka na mizi devet krogel, označenih z zaporedno rastočimi številkami od 1 do 9. Tekmeca morata z belo vselej zadeti kroglo z najnižjo številko, zmaga pa tisti, ki pospravi – potopi v žep – kroglo št. 9. To lahko stori tudi s pomočjo kake kombinacije – recimo z belo zadene enko tako, da ta zadene devetko in jo spravi v žep. Igralec ostaja na mizi, vse dokler uspešno pospravi z vsakim udarcem vsaj eno kroglo. Teoretično je torej mogoče ostati v igri na mizi od začetnega pa do končnega udarca. Eden prvih igralcev, ki so to pri nas znali, je bil prav Miško.)

Po nekaj letih je ta memorial zamrl, saj materialne in organizacijske razmere še niso bile godne za veliko prireditev. Treba je bilo dočakati dan, ko se je iz lokalov umaknil cigaretni dim, kajti šele to je naredilo iz klubskega prostora, ki je po logiki razmer vselej v skupnem obratovanju s komercialno biljardnico, zaresno športno dvorano, kamor smemo brez strahu poslati mladinca in otroka ter ju iztrgati morebitnim negativnim vplivom bodisi ulice in gostilne bodisi računalniških iger v domači »samici«.

Danes je Slovenska biljardna zveza organizacija, ki združuje dober ducat klubov in več kot 150 registriranih igralcev, ki nastopajo v predpisanih oblačilih. Imamo svojo akademijo, imamo nekaj podmladka, čeprav si ga želimo še več. Imamo univerzitetno prvenstvo, turnirje začetnikov, B turnirje, A turnirje. Letos smo gostili Evropsko prvenstvo. Očitno smo se dobro odrezali, kajti drugo leto bomo priredili Evropsko mladinsko in seniorsko prvenstvo. Imamo tudi dovolj podpornih članov, ki vsak po svoje, ta finančno, oni z delom, tretji z idejo ali z medijsko podporo, pomagajo pri organizaciji. Tudi zanimanje medijev je vse večje: letos smo si našli prostor na Siolovem portalu. S trgovsko hišo TUŠ smo sklenili pogodbo o poslovnem sodelovanju. Skratka, ne glede na recesijo se ne moremo pritoževati.

Letošnji memorial je tretji po vrsti iz nove, obnovljene serije. Na njem nastopa 128 – pravzaprav celo 132, kajti zaradi silnega navala smo se odločili še štirim podeliti wild card – igralcev (med njimi tudi nekaj igralk in mnogo mladincev) iz ENAJSTIH DRŽAV. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je tujih nastopajočih več od domačih. Še več, v nekaterih od »bratskih držav« so organizirali kvalifikacijske turnirje, ker je bilo zanimanje za nastop v Sloveniji tako veliko. Turnirja se prijateljsko udeležujejo najboljši igralci vseh držav, nastalih iz bivše Jugoslavije, poleg njih pa še Nemci, Avstrijci, Madžari, Italijani in celo en Portugalec. Med nastopajočimi je več prejemnikov medalj z evropskih prvenstev: če naštejemo nekatere so tu Šandor Tot, Lars Kuckherem, Albin Ouschan, Dino Čerimagić, Ivica Putnik, Henrique Correia in naš Matjaž Erčulj, da ne pozabimo mladinke Ane Gradišnik.

Naj omenim tudi mladeniča, zaradi katerega razmišljamo, da bo treba Grabnarjev memorial striktno imenovati Memorial Miška Grabnarja, kajti v nekaj letih pričakujemo od njegovega nečaka, petnajstletnega Matica, takšne rezultate, da si bodo sicer ljudje mislili, da se tekmovanje imenuje po njem in ne po pokojnem stricu.

Nagradni sklad znaša preko 8.000,00 evrov, celotna finančna obremenitev preko 10.000,00 evrov. Vsi naši tekmovalci dobijo praktično darilo in brezplačno malico. Da smo lahko vse to zagotovili, se moramo zahvaliti našim sponzorjem in partnerjem, ki so:
družina Grabnar in njihov Dnevni bar Miško kot generalni sponzorji
 
Biljardna Hiša Ljubljana

Biljardnica Direkt

Hotel Park
 
Promo Sapiens d.o.o.
 
Optika Anja
 
Fast food kiosk BTC
 
Impedanca d.o.o.

UmCo d.o.o.

Biljard klub Ilirija
 
Wottshop, Timotej Veršec s.p.
 
Trgovina Corner Pocket
 
Gostilnica Izložba
 
E doprinos, Tinalejla Lasecky s.p.
 
Taurus bar
 
anonimni donator
 
in mnogi biljardisti in simpatizerji z manjšimi prispevki v denarju in/ali delu.

Vsem iskrena zahvala!

Vsi zainteresirani ste vljudno vabljeni k ogledu pravega biljardnega spektakla. Trajalo bo od 1. novembra popoldne pa do 3. novembra zvečer. Zaradi velike udeležbe bo potekalo hkrati v dveh največjih ljubljanskih biljardnicah, in sicer v Biljardni hiši Ljubljana (domicilu BK Ilirija) na Parmovi 25, Ljubljana (za »Črno vdovo«), in v biljardnici Direkt (domicilu istoimenskega kluba)  na Tbilisijski 83, Ljubljana (malo naprej od Interšpara na Tbilisijski).
Poskrbljeno bo za internetni prenos (livestream) zanimivejših dvobojev.

Dobro igro, dobro zabavo!

Mitja Gradišnik, predsednik Biljardne zveze Slovenije

Komentarji