25. Julij, 2025

Zlati deček in srebrna ekipa – nepozaben teden za slovenski biljard

Kot selektor slovenske mladinske reprezentance z velikim ponosom zrem na izjemne nastope naših fantov na domačem evropskem prvenstvu. Fantje so pokazali srčnost, disciplino, povezanost in kakovost igre, ki jo redko vidiš tudi pri starejših in bolj izkušenih igralcih.

Naš prvi adut, Maks Benko, je znova potrdil svoj razred. Postal je evropski prvak v disciplini 14.1, podprvak v desetki, ter ekipni podprvak v kategoriji U-17, skupaj z Majem Badovincem in Svitom Pavlinjkom. V polfinalu so izločili močno Poljsko, v finalu pa po borbi priznali premoč Nemcem. Maks je zadnji dan kljub visoki vročini, mišičnim krčem in veliki izčrpanosti stisnil zobe in šel za mizo. V četrtfinalu devetke je klonil šele s 6:7. To ni le rezultat, to je karakter.

Maj Badovinac je poleg ekipnega srebra osvojil še bronasto medaljo v 14.1, kar je njegov največji individualni dosežek doslej. Vse bolj zrelo nastopa in se razvija v pravega tekmovalca.
Svit Pavlinjek je naredil velik korak naprej. Bil je zelo blizu svoji prvi individualni medalji – v devetki je dosegel 5. mesto, kar je izjemno. V ekipni konkurenci pa je skupaj z Maksom in Majem osvojil srebrno medaljo, ki se jo bo še dolgo spominjal.

Naš najmlajši, Boris Doberšek (10), je dvakrat – v devetki in desetki – prišel med najboljših 32, enkrat celo po zmagovalni strani. Igra, osredotočenost in disciplina, ki jo je pokazal, so daleč nad njegovimi leti. Tudi v osmici je končal na zelo solidnem 33. mestu.

Njegov starejši brat, Maksim Doberšek, se je veselil svojih prvih zmag in 33. mesta v devetki. Vsaka zmaga na tem nivoju je velik korak za mladega igralca.
V U-19 kategoriji je Blaž Rus končal med najboljših 16 v osmici, kar je v tej zahtevni konkurenci lep dosežek. Tristan Šulek je večkrat prišel v izločilne boje, njegov najboljši rezultat pa je 9. mesto v desetki.

Naš novinec, Mark Vencelj, še ni zabeležil zmage, a je pokazal lepo in zrelo igro. Enkrat je bil le eno igro oddaljen od prve zmage (6:7). Verjamem, da bo tudi on v prihodnje pustil pečat.
Ob koncu bi se rad iskreno zahvalil svojima sodelavcema, Simonu Tomažiču in Mihi Zajcu, za njuno predano delo, podporo in pomoč pri vodenju ekipe. Brez vaju to ne bi bilo mogoče.

Velika zahvala pa gre tudi vsem staršem, ki s svojo podporo, potrpežljivostjo in zaupanje omogočate, da vaši otroci rastejo kot športniki in kot ljudje.

Hvala vsem – z ekipo, kot je ta.